Namen incotermsov je zagotoviti vrsto mednarodnih pravil za razlago v mednarodni trgovini najpogosteje uporabljanih trgovinskih klavzul. S tem se izognemo ali vsaj znatno zmanjšamo stopnjo negotovosti glede različnih razlag teh klavzul v različnih državah.

Velikokrat se pogodbene stranke iz različnih držav ne zavedajo, da so trgovinski običaji pri njih različni. To lahko povzroči nesporazume, spore in pravdanja, z vso izgubo časa in denarja, ki temu sledi. Da bi Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Comemerce) – MTZ odpravila te probleme je leta 1936 prvič izdala številna pravila za obrazložitev trgovinskih klavzul. Zadnja izdaja je iz leta 2000 in usklajuje pravila z veljavno mednarodno trgovinsko prakso.

Incotermsi se nanašajo le na odnos med prodajalcem in kupcem po prodajni pogodbi, in še to le v točno določenih vprašanjih. V prvi vrsti so bili namenjeni za uporabo prodaje blaga preko državnih meja, vendar se tudi pogosto v praksi uporabljajo tudi v pogodbah za prodajo blaga na domacem trgu.

Najpogosteje uporabljeni incotermsi: • EXW (Franko tovarna) • FCA (Franko prevoznik) • FAS (Franko ob ladji) • FOB (Franko na ladijski krov) • CFR (Stroški in prevoznina) • CIF (Stroški, zavarovanje in prevoznina) • CPT (Prevoz placan do) • CIP (Prevoz in zavarovanje placana do) • DAF (Dobavljeno na meji) • DES (Dobavljeno na ladji) • DEQ (Dobavljeno na obali) • DDU (Dobavljeno neocarinjeno) • DDP (Dobavljeno ocarinjeno)